I Težko mi leži na duši to dejanje, storjeno v polusanjah in skoro nezavedno.
Kesanja ne čutim kljub temu nikakršnega. Ne pride mi na misel, da bi si očital posebno pokvarjenost in propalost, da bi povešal oči pred drugimi ljudmi ali da bi si bil v svesti premišljenega hudodelstva.