Dà, povabil je bil Sava Bukić vse svoje upnike na imenitno noč. Izpraznili so kleti do zadnje kapljice, pobili tristo čaš in troje židov. A ko je posijalo sonce izza težkih gardin, dvignil se je Sava Bukić, vpregel pred star koleselj polslepo kobilo ter se odpeljal z najlepšo ciganko, -- bogve kam.