nova beseda iz Slovenije

Ivan Cankar: Iz življenja odličnega rodoljuba, poved v sobesedilu:

V trenotku, ko se porodí, je delo važno in veliko, ali kakor izgineva v meglenodaljavo preteklosti, je zmerom neznatnejše in brezpomembnejše; človeka je sram, da se je sploh kdaj ukvarjal z njim. Takó se vozi popotnik po široki cesti in mimo njega hité zelene pokrajine, dišeče poljane, obrobljene z vrsto temnih topolov; blatna mesteca s staro cerkvijo na glavnem trgu in z vodnjakom poleg cerkve in s širnimi lužami okoli vodnjaka; bele vasice z debelim župnikom, ki sedí na rdeče pobarvanem stolu pred farovžem, zelenkasto skledico na kolenih in v skledici pičo za mastne piščance, veselo pršeče in čivkajoče okrog debelega župnika in rdeče pobarvanega stola in zelenkaste skledice; in popotnik gleda in kar je razveselilo v trenotku njegovo okó, da mu je zaigralo srce v tihem zadovoljstvu, izgine daleč za gozdom ter izgubí vso lepoto svojo, takó da ostane v srcu popotnika samó še nejasna in neprijetna slika lužastega vodnjaka in debelega župnika in mastnih piščancev... Ni mogoče, da bi bilo to vse, - da bi bile te neumne sanje od rojstva do smrti vse človeško življenje.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA