”Neki filozof, -- ne spominjam se več natanko, kdo -- določil je pravilno in jasno stališče pisateljevo ... Lavina ostavi na gori globok sled za seboj; drevo ima svojo senco; korak se vtisne v mehko pot. In tako da vsaka najkrajša doba človeštva svoječasni literaturi neizbrisen pečat in ohrani poznejšim rodovom dokumente svojega delovanja in napredka. Kar čuti in misli in po čemer hrepeni vsa velika pisana množica, to protokolira pisatelj hladno in objektivno, kakor bi ne imel on sam nikakega deleža na vseobčem vrvenju in gibanju.