In poskakovalo je neprestano, tekalo ob oknu, poskakovalo in padalo.
A ko se je oziral navzgor, mu je temnelo zmerom bolj pred očmi, ginilo je nebó, ginilo je drevje, noč temnih poslopij se je širila in širila, zagrnila je vse.
Komaj za palec visoko je še poskočil - ali glej, že ni bilo ničesar več, niti okna ne...