Tako dolgo je upala mati na drugoživljenje, čakala je nanj neprestano, in zdaj je ni, ko je treba na pot...
Že so bile vse oblečene, premikale so se kakor majhne sence; sončni žarki na steni so bili zmerom svetlejši. Premikale so se sence, ropotalo je zamolklo in duri so se odpirale.