Metulji frfotajo in kakor se kretajo v toplem svetlem zraku, ugašajo krila in se užigajo...
V srcih je bila trdna vera, ki je čakala uresničenja. Kadar so šepetale zvečer, sanjale s široko odprtimi očmi, so prepregale čudne, svetle in sladke pravljice poletni dom, ki je bil pod resničnim soncem, sredi prostranega vrta.