Komaj mu je bilo čelo vroče od vina, ga je obsenčila tista jokava, neizrečeno zoprna sentimentalnost, lastna slabotnim ljudem, ki jih je bilo življenje po čudnem, neusmiljenem naključju zgrabilo s premočno roko ter jih ob prvi uri do dobrega zmrcvarilo. Ubožec misli, da je mučenik, pa je le ... cunja.
”Ali se spominjate gospa na tisti večer, na tisto lepo noč?