nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Gospa Judit, poved v sobesedilu:
”-- rad bi takorekoč utešil svoje hrepenenje po poeziji --“ Gledala sem skozi okno; že mi je zasijal žarek jutranjega sonca naravnost v obraz; vlak je zavil in spet je ležala tam pokrajina v tihem meglenem jutru; iz tople razorane prstí je dihalo kakor iz spečih ust; narahlo se je zganil megleni pajčolan, zasvetilo se je za hip -- zaspane oči so se dramile, vztrepetale so trepalnice ... Gospa Zaplotnica ni gledala skozi okno in je govorila o poeziji v izbranih besedah, ki so bile na njenih ustnicah tako okorne in smešne, kakor mežnarjeva latinščina. Tudi drugače je bila podobna tistemu debelemu mežnarju, ki je prihajal k nam škropit ob svetih Treh kraljih; blagoslavljal nam je hišo, pa je mislil na novce.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani
|
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša
ZRC SAZU |
Iskalnik: NEVA |