Nič drugega nočem, samo nekoliko svobode! Povzdignil bi se rad človek samo za kratko uro nad to vsakdanje življenje --“ Spet se je ozrl moj veseli pogled na njeno okroglo telo, na rdeče roke.
”-- rad bi takorekoč utešil svoje hrepenenje po poeziji --“ Gledala sem skozi okno; že mi je zasijal žarek jutranjega sonca naravnost v obraz; vlak je zavil in spet je ležala tam pokrajina v tihem meglenem jutru; iz tople razorane prstí je dihalo kakor iz spečih ust; narahlo se je zganil megleni pajčolan, zasvetilo se je za hip -- zaspane oči so se dramile, vztrepetale so trepalnice ...