Umetnost pa hodi žalibog za sto korakov pred družbo, kaže ji v jasnem ogledalu njen spačeni obraz, v drugem ogledalu pokrajino, ki je še daleč in ki jo sluti samo umetnik. To početje je nemoralno ... Gospá, razstavil sem lani sliko, ponižno majhno sliko, dvoje ponižnih bréz v večernem soncu.