Čutil sem tisto mučno in leno utrujenost, katero občutita človeka, ki sta se nasitila že zdavna poljubov, objemov in vse ljubezni; človeka, ki sedita na divanu drug poleg drugega, gledata v strop in drsata z nogami. Na tihem se jezita in umirata od dolgega časa, ali kljub temu se ne razideta ... Videl sem jo prvikrat v svojem življenju, vendar se mi zdi, da sem jo poznal že pred leti, da je dôba strastne, skeleče ljubezni že bogvekdaj minila, in da sem priklenjen nanjo samo še proti svoji volji iz navade ...