Zato nosim to pesem zmerom s seboj v levem hlačnem žepu, skrbno prepisano na kvart listu trdega belega papirja. Kadar me obsenči slaba volja, stegnem roko in nogo in izvlečem ”Pobratimijo“: takoj se mi razjasni obraz in na splošno začudenje lopnem vselej v homersko hohotanje ... Precej ob prvih verzih pogladil sem se po čelu, čar je izginil.