Iz teh motnih oči je zasijala duša, -- sončna luč izza megle ... Znane osebe in vsakdanje zgodbe so se spajale v dovršeno harmonijo; sedanjost je stala pred mano v jasnem soglasju z davno minulimi časi in s krasno prihodnostjo, o kakršni je sanjalo moje srce v svojih najlepših urah; stal je pred mano ves kratki trenotek od Adama do Antikrista ... Videl sem ta kratki trenotek v pogledu umirajočih oči -- v smehljaju ljubečih usten, -- čul sem ga iz vzdiha izmučenih prs.