nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Božična pripovedka/V samoti, poved v sobesedilu:
Kmet je zapahnil duri in je ugasnil luč; Šimnu se je zdelo, kakor da se je bilo zaprlo svetlo, prijazno oko, ki je gledalo iz noči. Kmalu je utonila v temo samotna hiša; bela pustinja vsenaokrog, le tu in tam je samotarilo golo drevo, črne veje obložene s snegom.
Premišljeval je, če bi krenil po bližnjicah, kar preko polja in lazov, ali če bi se napotil po zložni cesti, ki se je vila ob holmih in je bila morda vsaj za silo odkidana.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani