nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Božična pripovedka/V samoti, poved v sobesedilu:
Ni se še dobro shodil, pa je bil že truden; hrbet se mu je krivil globoko in vroče mu je bilo. Snežinke so mu padale na obraz in so se topile; zmerom bolj poredkoma so padale; vrtile so se in se gonile v rahlem vetru; hlapcu se je zdelo, da ponehava in da se dviga nebo.
”Da bi vsaj do gozda dospel; tam bi se malo spočil.“
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani