”Zakaj si prišel ob tej uri in kako si prišel, ko so duri zaklenjene? Saj te še ne poznam ne, nikoli še te nisem videla, se mi zdí ... pa če sem te tudi videla, bi te ne mogla spoznati ... zato, ker vse to ni nič res in so le hude sanje!“
Nekoliko sočutno se je smehljal gost, kakor da bi se smehljal otroku, ki brbljá in ne vé kaj.