”Pa vendar sem ga že videl in slišal!“ je pomislil takoj nato strahoma v srcu.
Tako globoko se je zatopil Aleš v čudne in sitne misli, da je slišal samo glas govornikov, besede pa ni razumel nobene. Skoraj prestrašil se je, ko je glas nenadoma utihnil in je zašumelo in zakašljalo okoli njega, kakor zašumi in zakašlja po pridigi.