Spala je tisto najlepše spanje, ko se srce že s sladko radostjo zaveda jutra in sonca, oči pa še dremljejo in trudno‐lena misel še ne razločuje sanj od resnice. Hladen in blagodišeč je bil vzduh, tenke bele megle so se vzpenjale v hrib in so se topile proti nebu, na Korenu se je že svetilo, blizu je bilo že sonce - še malo in žareča reka bo prišumela iznad Žalostne gore in iznad Krima.