”Seno boš zažgal - v cerkev pojdi rajši!“ je kričal Aleš in je žugal z gorjačo, kakor je žugal vsako nedeljo. Šimen, nevernik, pa se ni zmenil; škilil je in se je pačil, in je palil dalje, dokler ni izginil Aleš za kapelico svojega patrona.
Tam je Aleš pokleknil in pomolil v naglici dvoje ali troje očenašev, da bi se potolažil ter krenil v druge misli; nato se je napotil proti fari.