Na kolenih mu je ležala debela knjiga, v usnje vezana; odprta je bila tam, kjer je govorila o življenju svetega Alojzija.
Aleš ni maral svetega Alojzija in ne drugih gosposkih svetnikov; nadalje mu tudi premladi svetniki niso bili nič pogodi; ”Kaj bi se otročad mešala v take reči!“ je rekel; najbolj pa so ga jezili svetniki neznanih in čudnih imen. ”Dioniz, Anaklet, Polikarp - kakšni svetniki so to?