Stopil je na klop, posegel je mižé in je vzel v roke droben, majhen, trd papir, ki je ležal na peči, kakor da ga je bil zanesel tja veter skozi zapahnjeno okno.
Na papirju je bila podoba zelo mlade in zelo lepe ženske v črni starinski obleki. Život je bil ozek in jako stisnjen, tudi rokava sta bila napeta in ovratnik je bil tako visok, da se je držala glava skoraj preveč pokonci.