Na sliki se je videla dama iz prejšnjega stoletja, sloneča na divanu, pred njó pa je stal kavalir z napudranimi, dolgimi lasmí in v žametni obleki; priklanjal se je do pasú in poljubljal nežno roko, polzakrito v belih čipkah.
Anastaziju se je zdelo, da stoji resnično v davno izginulih, romantičnih časih.
”Vi, gospod Anastazij, pa sédite tu poleg postelje; prišlì ste od drugod, zató pripovedujte kaj iz svojega svetá.