Komaj vidno se je dvigal iz odej in blazín, a kljub temu se je zdelo, da napolnjuje vso sobo. Spominjal se je Anastazij starodavnih slik, kjer izvira vsa svetloba in krasota iz samega obraza Marijinega. Gorel je bel plamen pod to mehko, fino kožo, in kadar so se odprle velike sive oči, razlil se je po sobi v svojih gorkih žarkih; zdelo se je obema, da jima trepečejo na licih, kakor bi se ju dotikale ljubeče roké.