nova beseda iz Slovenije

Ivan Cankar: Anastazijev greh, poved v sobesedilu:

Suknja je visela na njem nerodno in ohlapno, kakor v zadregi; hlače so bile takó ozke, da so se tesno prijemale tenkih, dolgih nog. Njegov obraz je bil rdeč in koščen, drobna, živa očesca pa so se svetila izza trepalnic, kakor dvoje zlatih bucik.

To je bil Simon Stríj, Anastazijev prijatelj.



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA