Ko pa je prinesla varučka malega Bojana k materi, je ta vtis mahoma izginil, kajti malček je napolnil sobano s svojim veselim krikom. Brez strahu je splezal k staremu očetu, udobno zleknjenemu v velik naslonjač, ki mu ga je bila snaha pozorno primaknila, ter obsul starca s kopo vprašanj. Lovrek ju je nekaj časa zamišljeno opazoval in nato stopil na balkon, kjer se je zatopil v blago tišino dolinske noči.