Skozi odprta okna prvega nadstropja se je v tem hipu oglasil hrupen smeh, se dvakrat ali trikrat ponovil in se nagajivo odbijal od debel visokih smrek, ki so zaslanjale poslopje. Starca sta bolje prisluhnila in ujela nerazločno govorjenje mnogoterih ust, žvenketanje krožnikov, cingljanje čaš, odrivanje stolov - same priče vesele gostije.
»Saj res,« se je spomnil Gradnik ter neodločno prestopal z ene noge na drugo, kakor da hoče zavleči končno odločitev, »v vasi so mi povedali, da praznujejo na Belem dvoru gospejin god.