Bolj ko je šlo na jesen, bolj je rastlo in huje je viharilo ljudsko gibanje. Nalik razburkanemu morju je butalo do najoddaljenejših bregov, do poslednje gorske vasice, do najponižnejše slovenske hišice. Fanfare nove dobe so zvale na krov ves narod, ki se je s prebujeno, toliko stoletij tlačeno samozavestjo vendarle spomnil svojih pravic: zdaj ni več moledoval zanje niti jih ni terjal - sam si jih je jemal.