Lovreka je zelo mikalo, da bi mu ob tej priliki izprašal vest zaradi goljufivih menic, ker se mu je na vso moč upiralo, da se postavlja Miklausin v vlogo velikodušnega dobrotnika, ali pravkar zaustavljeno kolebanje med njegovo očetovsko ljubeznijo in njegovo skopostjo ga je opozorilo, naj bo rajši previden ter ne izziva pregnanih duhov.
»Takoj po podpisani pogodbi vam naštejem zlatnike na mizo!«