Lani, da veš, sem po naključju našla tvoje nesrečno pismo, ki mi ga je svoje dni mama tolikokrat oponašala. In pri tem o njegovi vsebini nisem imela pojma, kajti pogumni pisec, ki bi ga bila po predstavi kaj rada to in ono povprašala, je izginil ko kafra...«
Lovrekov obraz je zalila temna rdečica: povesil je glavo, navdan z mešanico veselih in žalostnih misli.