Dasi je mnogo mislil, se vendar nobene misli ni mogel oprijeti: kakor skozi sito so curele in izginjale v podzavest, in Lovreku se je ves čas dozdevalo, da se njegova duša noče ali pa ne more povrniti k svojemu nekdanjemu načinu življenja.
Spričo te notranje odrevenelosti se mu je zdravje vračalo le počasi, a njegove telesne sile so se ob vsakem neznatnem naporu hitro izčrpale. Zdaj, ko se je bil na sestrino prigovarjanje spet obril, se je pokazalo, kako nežen in skoro prozoren je njegov še vedno zali obraz, v katerega so telesni napori in duševne bolečine začrtali nezbrisne poteze.