Tudi Kotnika sta pristopila in mu stiskala roko. Med vzklikanjem in izpraševanjem so ga potegnili v sobo, kjer so prižgali luč in sedli k hrastovi mizi.
Vkljub stiski za svečavo so tisti večer pri Kotnikovih še dolgo svetili, zakaj vprašanj in pripovedovanja ni bilo konca, in nobenemu ni bilo do spanca.