Železničar, ki je ob postajnem izhodu že od pamtiveka pobiral vozne listke, ga je zvedavo pogledal, toda tudi on ni prepoznal v njem mladega Gradnika.
Ne da bi bil postal, je ta krenil po vedno blatni cesti v kostanjev drevored in nato proti trgu, kateremu pa se je pozneje umaknil, zavivši ob Ložnici naravnost proti Gradišču. S poljan ga je z milo dobrodošlico pozdravljal pomladanski veter, donašajoč s seboj vonjavo prebujajoče se zemlje.