Nenadoma vstane, stisne Ulrika tesno k sebi in prične bežati, blazno bežati ... Fiu, fiu, žvižga okrog njega, tresk, tresk, hreščijo granate. Kamenje in prst škropita nanj, roko mu kakor udarec biča oplazi nekaj ostrega in pekočega, njegova pljuča komaj sopejo.