Njegova mladost, zaklenjena v tesne rešetke vojašnice, se je zaganjala proti vsemu, kar bi jo hotelo prikrajšati v njenem razmahu, dokler ni omagala in nekaj časa mirovala.
Zatopljena v nevesele misli sta mlada moža umolknila in podzavestno prestrezala zunanjo bučanje, ki se je v dolgih urah poenoličila, ne da bi bila istočasno prenehala tudi njena strahota.
»Takšen si, kakršnega sem se te bal,« je obotavljajoče se spregovoril Ulrik in izbiral primerne besede.