Dolgo je stokal, dolgo ječal ter se nikakor ni mogel umiriti. Lovrek ga je obzirno izpraševal in mu ponujal svojo pomoč, toda Ulrik je samo odmahoval z roko, požiral solze in drgetal v poplavi telesnih in duševnih bolečin. Ko se je slednjič vendarle za silo pomiril, se je zagledal v svojega usmiljenega nasprotnika.