Ko se je prvi napad polegel, mu je vlil nekaj kapljic ruma med šklopotajoče čeljusti, kar pa je pomagalo le za kratek čas. Sledila je še cela vrsta napadov, katerih divjanje se je izčrpalo šele tedaj, ko je ranjenec obležal na cementni plošči brez znaka življenja.
Zunaj se je medtem zdanilo, vendar pa dnevna vedrina in lepota nista mogli prepoditi gostih oblakov črnega dima, ki se je vlačil nizko nad grebenom, vzbujajoč vtis nepriljudnega, z dežjem nasičenega jesenskega dne.