Bogve koliko ne more pomagati; za silo mu očisti rane, jih razkuži z jodovo tinkturo ter obveže, poslužujoč se veziva in perila, ki ga izvleče iz nahrbtnikov. Ranjenec trpi pod njegovimi prijemi, čeprav se še ne zaveda; obraz mu voščeni od bolečin, prsi mu pretresa težko hropenje, na ustnice mu sili krvava pena in roke se mu sunkovito dvigajo. K sreči se Lovrek spomni, da ima nekje stekleničko ruma - tako imenovano železno rezervo -, ki bi utegnil pomagati.