Prepadel se tlači k skalovju in ugiba, kaj se je zgodilo. Predirljivi kriki mu mesarijo dušo; želja, da bi pomagal trpečima sovražnikoma, se bori z razumom, ki mu pravi, naj ne sili v pogubo. Naposled njegovi razbičani živci ne prenesejo več groznega vpitja.