Oblak prahu in drobnega peska napolni rov, iz neprestanega bobnenja se trgajo zadušeni kriki. Tako vpije človek na meji razuma in človečnosti, odmaknjen od življenja, ko misli le še na to, kako obdržati samega sebe, kako ostati živ ...
Lovrek, stisnjen v najoddaljenejši kotiček hodnika, komaj diha.