Usoda pa je hotela drugače in Wratschko se je za njima neopazno potuhnil za skalo.
Prijatelja sta se sprva pogovarjala bolj potiho, tako da vohun kljub napenjanju ušes ni odnesel nič, pozneje pa sta se razvnela, a tudi vohun se je medtem prikradel nekoliko bliže.
»Dobro si se domislil!« je slišal poročnikov glas.