Slučaj, slučaj, je ugovarjal notranji glas, to je revna beseda, to so bergle za tiste, ki želijo vse razložiti s šibkim človeškim razumom, pa jim zmanjka prepričljivih dokazov ... In čudno, ta glas je zmagoval: kljub notranji razdvojenosti - kljub nihanju med čustvom in razumom -, se je Lovrekovo srce nekako naskrivaj in s sramežljivo pobožnostjo zahvaljevalo Bogu ter ga prosilo še za nadaljnjo pomoč. Tudi za teto Ano je pohitela topla molitev proti nebu ...