Najmanj deset korakov pred njim je že snel klobuk. In njihova prevzvišenost je milostno prikimala ...«
Lovrek se je zares pomiril, in prijatelja sta še dolgo hodila po beli, z mesečino obliti cesti med Zalesjem in Gradiščem, se pogovarjala o bližnji vojaški bodočnosti in se spet in spet vračala k Vidi.