Ob prebiranju teh, po strupeni zlobi narekovanih vrstic se Lovrek ni niti jezil niti razburjal, temveč skoraj z olajšanjem sprejel Miklausinov prvi udarec! Bolj neprijeten mu je bil pogled na zbegane znance, ki so se srečanju z njim najraje izognili. Ni se jezil.