»Morda temu slovenskemu zagrizencu ni prijalo, da je mladi avstrijski domoljub glasno izpovedal svoje ogorčenje nad zverinskim umorom v Sarajevu, morda se je celo čutil prizadetega ob vzklikih, bičajočih prikrite srbske zaveznike v našem lepem, državi vernem trgu. Ali so oblasti slepe in gluhe, da smejo takšni ljudje počenjati, kar hočejo in se rediti na naše stroške?!«
Ob prebiranju teh, po strupeni zlobi narekovanih vrstic se Lovrek ni niti jezil niti razburjal, temveč skoraj z olajšanjem sprejel Miklausinov prvi udarec!