Starec je pazljivo poslušal razvnetega fanta, pri čemer so mu oči ves čas uhajale čez sadovnjak k Belemu dvoru. Svetlo obzidje se je bleščalo v mladem jutru in prebujajoče se sonce je vžigalo temno zelenje smrekovih vrhov.
»Fant, tamkajle je začetek in konec vsega zla,« je odvrnil, kot da je preslišal Lovrekove težke obtožbe, in nadaljeval z nenavadno odkritostjo: