Svoj prosti čas, zlasti nedelje in praznike, pa je skoraj redno preživljal na belodvorskem posestvu. Tam ga je tudi presenetila novica o sarajevskem umoru in sinovem pretepu. V prijetni pozabi je stal vrh sadovnjaka in se z enakim užitkom kot že tolikokrat poprej opajal ob pogledu na ponosno pročelje starodavnega poslopja, dolgo potegnjene hleve in kozolce, rumeneče njive in zelene travnike ter temačni ribnik pod njim, ko so ga zmotili krevsajoči koraki starega dninarja Andrejca.