Skozi krvavo meglo, migotajočo pred njegovimi očmi, zagleda Ulrika, ki stoji z odloženim kolom kakor prikovan sredi ceste. Ob tem pogledu popade Lovreka zverinska besnost. Z nečloveškim krikom tiplje okrog sebe, kakor bi iskal zahrbtnega napadalca, nato sunkoma vstane in se zažene za odrevenelim Ulrikom, ki v grozi zbeži k Stanovnikovemu plotu.