Naj tudi Vida spozna, da se ne ustraši boja, čeprav se je v tistem pismu izkazal kot bojazljivec, ukanjen z napačnim presojanjem svoje osebne cene ... Markeša in Miklausina pa se vseeno ne boji! Z lahnim priklonom je skozi vrtna vratca sledil zmagoslavno se smehljajočemu odvetniku k belo pregrnjeni mizi, kjer so razen Vide in njene matere sedeli še Vidin brat Zoran, sedanji Markešev koncipient, trgovec Miklausin, mesar Löschnigg, mizar Dimesch in lastnik restavracije krčmar Peteln.