Ker se mu je želel izogniti, je mimo kolodvorske restavracije, katere obširni vrt se je s svojim plotom dotikal poti ob Ložnici, zavil proti valjčnemu mlinu.
Pri eni izmed mnogih gostilniških miz, prodajajočih delavniško dolgočasje, je sedelo nekaj gostov, za katere se Lovrek niti ni zmenil. Ne da bi bil dvignil oči, je nadaljeval svojo pot po ozki, zaradi sence vedno nekoliko blatni stezi in z velikimi koraki preskakoval večje in manjše mlakuže na njej.